Riko group
 
Riko
 
Riko hiše
 
Starck with Riko
 
Škrabčeva domačija
19. 4. 2012
Na klepetu v Riko Hišah - dr. Tomaž Slak & Klemen Vodnik

H klepetu smo povabili arhitekta dr. Tomaža Slaka in Klemena Vodnika iz arhitekturnega biroja Bazaar. Z njima nas druži soroden vrednostni pogled na arhitekturo in bivanjsko kulturo nasploh. In seveda – nekaj skupnih objektov.

Poglobljeno osebno.

Katera je tista arhitekturna misel, ki vas navdihuje, vznemirja in izziva obenem?

Navdihujejo nas prostori, rešitve, tudi arhitekturne izjave oz. koncepti, ki vzpodbujajo posebne občutke doživljanja prostora, in obenem tista arhitektura, pri kateri se vračamo k izvorom, k samemu bistvu arhitekturnega snovanja in k osnovnim gradnikom forme, sestavljenim v kompleksno celoto.

Poseben izziv nam je z oblikovanjem prostora, izborom materialov in s strukturno zasnovo vzbuditi radovednost, vznesenost, začudenje ali pomirjenost (pač ustrezno namenu in pomenu stavbe) oz. vzbuditi kakršenkoli pozitiven čustven odziv ljudi/uporabnikov. Tisto, kar smatramo za objekt brez ustrezne kulturne nadgradnje, je stavba, ki ni nič več kot to, ki je zgolj utilitarna zmes že videnih izvajalskih praks, običajnih pustih rešitev in pri kateri je zgolj skozi kriterij ekonomike razvrednoten vsak pomen prostora.

Vznemirja in obenem izziva nas tudi arhitektura, ki izhaja iz tektonike gradnje, logike uporabnosti in naravne estetike ali harmoničnosti celote. To seveda zahteva ogromno discipline, preverjanja in razvijanja bazičnih arhitekturnih konceptov, ki ostanejo jasni, berljivi, logični in v svoji preproščini skrivajo vse razkošje materialov, vgrajenih sistemov, detajlov in drobnih tem, ki vse v sebi odsevajo koncept celote. 

Kako vrednotite tradicijo, kako invencijo?

Do prave (in ne lažne ali ponarejene) tradicije čutimo veliko spoštovanje in jo sprejemamo kot »učiteljico« pri našem delu. V tem bi lahko rekli, da smo privrženci kritičnega regionalizma. Kot rečeno, pa vsakršno ponarejanje tradicije zgolj skozi formo močno zavračava. Preplet dobrih tradicionalnih praks s sodobnim izrazom ali arhitekturno invencijo je tako za nas obvezno izhodišče pri projektiranju. Če resnično razumemo razvoj in izvor posameznih tradicionalnih rešitev ali detajlov, je prenos tradicije v sodobno arhitekturo bistveno enostavnejši. Skozi razumevanje pa hitro ugotovimo, da bistvo tradicionalne arhitekture ni v formi. Na enak način, vendar z druge strani pa uvajamo inventivne elemente ali koncepte v arhitekturo, ki tako redko izpade tujek v prostoru ali neusklajena z obstoječo okolico. Med kriteriji arhitekturnega oblikovanja nam kontekst predstavlja eno od višje postavljenih meril.

Kako diagnosticirate sodobne trende v arhitekturi, kako jih prognozirate?

Beseda trend diši po modi, ta pa, kot vemo, je kratkega diha oz. traja sezono ali dve. Hiše niso modni dodatek ali obleka, ki se jo menja vsako leto. Gre za, z vidika človeškega življenja, trajen objekt, ki bo določal kvaliteto nekega prostora vsaj dvema, če ne več generacijam. Prav zato se s trendi ukvarjamo toliko, da sledimo razvoju materialov, detajlov in konstrukcijskih rešitev, ki omogočajo, da napredujemo v smer, ki smo jo nakazali pri prvem vprašanju. Pri tem poskušamo vse novitete izkoristiti na način, ki je velikokrat še samemu proizvajalcu neznan. Kot kaže arhitekturni razvoj, gredo trenutno trendi v smer ničenergijske, sonaravne in trajnostne gradnje. Priča pa smo tudi izrazitim spremembam pri načinu uporabe hiš oz. objektov in vse bolj izraziti individualnosti uporabnikov. To seveda zahteva vse bolj poglobljen angažma arhitekta. Nove forme so posledica tehnologij in novih inženirskih možnosti, vendar je pri tem nujno poudariti, da je arhitektura tista, ki ta razvoj zahteva, ga vzpodbuja in usmerja. Kot generator tehnološkega razvoja pa arhitektura še vedno ostaja v okvirih humanistike oz. kulture, kjer bistvo inovativnosti izhaja iz povsem drugih načel kot pri inženirstvu.

 

Prepleteno z lesom.

V čem vidite prednost lesa?

Prednosti lesa je več: gre za obnovljivi vir, njegov ogljični odtis je zanemarljiv, je lahek in enostaven za obdelavo. Če je ustrezno vgrajen, je trajen, kot material je tudi relativno poceni in pri nas ga je v izobilju… Poleg teh tehnoloških prednosti pa ima tudi kup prijetnih lastnosti pri uporabi v bivalnih prostorih: je mehak, topel in prijeten na otip, diši ter dokazano umirja srčni utrip in ne povzroča alergij. Seveda obstaja pri gradnji hiš z lesom nekaj tehnoloških pomanjkljivosti, kot npr.: stikovanje pri konstrukcijah na potresnih območjih, njegova podajnost, je živ material, ki deluje (zvijanje, razpoke,…), vendar za večino njih že obstajajo rešitve.

Prednosti so tudi v hitrosti gradnje in relativno majhnih dimenzijah nosilnih konstrukcij. V času, ko debeline izolacijskih slojev močno presegajo konstrukcijske debeline sten, lesena skeletna (z integrirano izolacijo) ali (tanka) polno-stenska gradnja povečujeta uporabne površine.

Kot fasada pa je les ena najboljših sonaravnih oblog za sistem prezračevane fasade. Najbolj nas pri tem navdušuje karakter lesa, ki se skozi leta na objektu spreminja in po nekaj letih dobi tisto patino, ki nakazuje njegovo starost, trajnost, večno naravno in pristno lepoto.

Kaj je služilo kot osrednji povod, da ste tri svoje objekte (hišo pod Šmarno Goro, hotel Rakar na Dolenjskem in hišo v Mengšu) odeli v leseno fasado?

Kot rečeno, pri delu izhajamo iz konteksta okolice in krajevnih značilnosti, ki med drugim določajo tudi izbiro materiala. Poleg omenjenih prednosti lesenih fasad se les nekako najbolj vklaplja v kontekst vasi, gozdov, zelenja in narave, v katero so umeščeni omenjeni objekti. Pri hotelu Rakar smo s to izbiro vzpostavili tudi ustrezno hierarhijo objektov, kjer je hotel podrejen glavnemu zidanemu objektu gostilne, na katero se navezuje. Vsi naročniki se še po nekaj letih navdušujejo nad lastnostmi lesenih fasad in nobeden ne obžaluje te odločitve.

Zakaj z  Riko Hišami?

Riko se je že pri našem prvem sodelovanju izkazal za zaupanja vrednega in kvalitetnega izvajalca lesenih fasad. Moramo reči, da je kvaliteta lesa na visokem nivoju, prav tako vgradnja. Predvsem pa naju je navdušila pripravljenost podjetja, da izvede fasado z mestoma neobičajnimi detajli, ki smo jih predvideli. Strokovna podpora je bila v vseh primerih pohvalna. Tudi po nekaj letih na teh fasadah ni opaziti nikakršnih pomanjkljivosti ali problemov.

 

Hotel Rakar v Trebnjem, arhitektura: Baza.ar, Tomaž Slak & Klemen Vodnik, www.bazaar.si

foto: arhiv Klemen Vodnik

TOP 3

… oplajajoča mesta?

Radi imamo sproščeno urbano kulturo in vrvež odprtih, mešanih in živih mest, zato bomo podali zelo klasičen nabor najizrazitejših prestolnic z zahoda, Evrope in z vzhoda:

- Berlin,

- New York,

- Istanbul.

… navdušujoči arhitekti?

Veliko jih je, s katerimi delimo prej opisane arhitekturne vrednote in razmišljanja, zato bomo poimenovali predstavnika (proto)moderne, kritičnega regionalista in mlajšega arhitekta sodobnega časa:

- Frank Lloyd Wright,

- Glenn Murcutt,

- Herzog DeMeuron .

… navdihujoče Riko Hiše?

Žal premalo poznamo vse zgrajene Riko Hiše, da bi se lahko resnično suvereno opredelili glede tega. Morda bi izpostavili naslednje:

- Alpska vila (črna hiša) v Podkornu (GregorcVrhovec),

- hiša v Bovcu (A Biro),

- naselje hiš v Londonu (Starck).

 

 

Dragi bralci

Na info@riko-hise.si nam lahko zaupate, koga od arhitektov, s katerim smo v Riko Hišah že sodelovali, si želite na klepetu v Riko Hišah.

Arhiv objav
Jan Feb Mar Apr Maj Jun
Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Jan Feb Mar Apr Maj Jun
Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Zasledujte nas na:
facebook
twitter
youtube