Na klepetu v Riko Hišah – Ermann Simonatti

Na klepetu v Riko Hišah – Ermann Simonatti

Katera je tista arhitekturna misel, ki vas navdihuje, vznemirja in izziva obenem?
Naš biro črpa ideje predvsem v naravi. Narava je prečudovita, nudi prave zamisli in ideje za projektantske rešitve. Nikoli mi niso bile všeč arhitekture, ki so popustile pod diktatom mode, ki velikokrat žrtvuje vsebino za želeni izgled. In izziv je danes ustvariti trajnostne objekte, ki so naravi prijazni in hkrati visoko-tehnološki, ne da bi bili vsiljivi. Arhitektura ne sme biti preobložena za potrebe spektakla, organsko se mora skladati z obdajajočim okoljem. To je temu kriteriju zadovoljeno, lahko išče skladnost izgleda s funkcijo.

Kaj vas trenutno najbolj zaposluje?
Trenutno se ukvarjam s šolo tu v Italiji, ki bo grajena iz lesa in sistemom, ki bo nudil rabo naravnih energetskih virov. Dizajn bo zelo preprost, linearen, prilagojen izključno potrebam otrok, ki bodo preživljali čas tu v šoli. Projektiranje šole je bilo tesno povezano z ekipo šole, ki nam je posredovala prave potrebe in pričakovanja. Sicer pa projekt razvijamo skupaj z občino Ronchi in z univerzo v Trstu. Upam, da bomo lahko v kratkem predstavili to realizacijo.

Kako vrednotite tradicijo, kako invencijo?
Predvsem se mi zdi pomembno in potrebno, da združimo inovativne rešitve s tradicionalnimi smernicami okolja, v katere nas prisiljuje tipologija kraja, v katerem postavljamo projekt. Danes se mi vse bolj dozdeva, da želimo izumljati vse na novo, vendar če se ozremo v preteklost, lahko opazimo, da zgolj prilagajamo znanje koncepte prejšnjih generacij. Ti pa so se izgubili v zamahu trenutne mode in lažjih tehnoloških rešitev, ki jih je prinesel globalni tehnološki razvoj. Danes, ko se dražijo energenti, smo vse bolj postavljeni pred ultimo, da iz malega naredimo čim boljše in da ponovno odkrijemo preprostost in ovrednotimo presežke okolja, ki jih lahko opažamo na lokalni arhitekturni dediščini.

Če bi imeli čarobno palico – pod katero arhitekturo bi se podpisali?
Vsekakor pod svoj naslednji projekt. Šalo na stran, Renzo Piano je mojster, arhitekt, ki ga zelo občudujem tudi zaradi njegove izjemne pozornosti in občutljivosti do naravnega in obdajajočega okolja. Če bi lahko, bi mu “ukradel” njegov biro v Genovi, ki je izredno lep objekt.

Kako diagnosticirate sodobne trende, kako jih prognozirate?
Na eni strani ustvarjajo sodobno arhitekturo arhitekti zvezdniki, ki že več let samo reciklirajo ali pa celo samo ponavljajo svoje stare koncepte in ideje. Delajo sicer grandiozne projekte, vendar ne moreš zaslediti nobene nove ideje. Na drugi strani pa so tisti arhitekti, ki se trudijo izogniti spektaklu in raje integrirajo arhitekturo s trajnostnimi koncepti. Sodobni dizajn vešče umeščajo v naravno okolje.

Delujete v Trstu, vozlišču kultur in stiku mediteranske poetike z alpsko ostrino. Kako dojemate regijo iz arhitekturnega gledišča?
Če povem po pravici, me stanje zelo žalosti. V Italiji smo izgubili smisel za sodobnost, objekti so si vse podobni med seboj. Vsi temeljijo na tipičnih stilih arhitekture obnove in ekonomskega “booma”. Ta je okužil kolektivno zavest tako, da je populariziral samo tisto gradnjo, ki je smatrana kot tradicionalna. Tako po vsej Italiji nastajajo hišice »sedmerih palčkov«, kot malo šaljivo poimenujem ta trend lepih hišic z vrtički. Ob njih pa se pojavljajo stanovanjski bloki in povzemajo stil 8ih let, torej iz slabega gremo še na slabše. Upajmo, da bo prihodnost prinesla kaj boljšega, morda bodo nove generacije arhitektov uspele “izobraziti” širše množice in njihove okuse.